Les s svojo strukturo in obliko poživi akvarij in ga še bolj približa naravi, kjer se korenine dreves zajedajo v rečno strugo in skupaj z odpadlimi listi, vejami, debli ter kosi propadlih korenin tvorijo svojevrstno podvodno pokrajino in nudijo dom ter zavetje številnim vodnim organizmom.
Enako vlogo ima tudi v akvariju, kjer med drugim nudi zavetje, podlago za odlaganje iker, površino za prehranjevanje ter tudi, za določene vrste rib, obvezen prehranski dodatek. V naravi, kjer je stalen dotok velikih količin sveže vode, gnijoča veja na mikrolokaciji nima bistvenega vpliva na kakovost vode. Popolnoma drugačna zgodba pa se odvija v akvariju, kjer med menjavami vode poteče bistveno dlje časa, pa še te so praviloma le delne, do največ 1/2 neto prostornine akvarija. Izbira pravega in kakovostnega lesa je zato bistvenega pomena za uspešen in biološko uravnotežen akvarij.
Vpliv lesa na ribe in vodo
Postavitev lesa v akvarij ima pozitiven vpliv na ribe in ostale organizme. S sproščanjem taninov se niža pH vrednost in trdota vode, kar še posebej ustreza mehkovodnim vrstam rib in zavira rast alg. Nemalokrat se zgodi, da dodatek lesa spodbudi drst številnih vrst rib. Za številne some (npr.
Ancistrus sp.,
Hypostomus sp.) je les ključnega pomena, saj s svojim prerastom predstavlja podlago za hranjenje ter ima pomembno vlogo v reguliranju prebave. Večina kakovostnih hran za te vrste somov (npr. Tropical Green Algae Wafers) celo vsebuje mleto lubje, les in liste za zagotovitev pravilne prehrane. Pri organizmih, ki se v naravi nahajajo v trši vodi, z višjo pH vrednostjo (afriški ostrižniki) dodatek taninov in zakisanje vode povzroči stres in uporaba korenin, razen tistih, ki so že izlužile večino snovi, ni priporočljiva.
Voda se ob dodatku lesa obarva rjavo-rumeno in pogled v akvarij spominja na potop v eno izmed tropskih rek. Obarvanost vode je odvisna od vsebnosti taninov v lesu in se med posameznimi sortami, oziroma celo kosi enake sorte lesa, med seboj razlikuje. V kolikor je učinek obarvanja vode nezaželen v filter enostavno dodajte nekaj aktivnega oglja, ki odstrani obarvanost vode. Sicer pa se z rednimi menjavami 1/3 vode na 14 dni zbistri vsaka akvarijska voda, potrebno je le nekaj časa, da les odda večino taninov.
Izbira in priprava lesa
Za akvarij so primerni tudi nekateri listavci iz naših gozdov, vendar je treba njihov les pravilno določiti in pripraviti ter se prepričati, da v vodi ne gnije. Velika prednost tropskega lesa kupljenega v trgovini je ta, da ga pred postavitvijo v akvarij ni potrebno posebej pripravljati, namakati ali termično obdelovati. Je bistveno bolj obstojen od naših vrst lesa in vizualno privlačnejši. Les iz naših trgovin je varen in primeren za takojšnjo uporabo. Ustrezen kos lesa so namesto vas izbrali izkušeni nabiralci in le-ta je popolnoma varen za vse organizme ter namenjen večletni uporabi, brez strahu pred gnitjem in povzročitvijo škode v akvariju. Ker določeni kosi lesa ob postavitvi v vodo lahko plavajo, le-te varno obtežite s pestjo ali dvema akvarijskega peska v najlonki, ki jo položite na plavajoči kos. V roku nekaj tednov obtežitev lahko odstranite, saj se les napije vode in ostane na načrtovanem mestu. Med najbolj primerne za uporabo v akvaristiki se uvrščata vrsti s komercialnima imenoma Biom Močvirske korenine in Biom Savanna Wood. Prva vrsta je les izredno razvejane rasti, druga pa les z izjemno strukturo in obliko, ki potone takoj ob postavitvi v akvarij.
Bela sluzOb postavitvi lesa v akvarij se v večini primerov na njegovi površini pojavi belo-rjava sluz. Gre za bakterijski prerast, ki pa ni nevaren, ravno obratno – te bakterije odlično pripomorejo k vzpostavitvi biološkega ravnovesja novega akvarija. V kolikor so preveč moteče jih lahko enostavno posesate z lesa s pomočjo cevi, sicer pa v relativno kratkem času izginejo same po sebi.
Žiga Oražem