Prebava mesojedih živali se močno razlikuje od prebavnega sistema vsejedih ter rastlinojedih organizmov. Za boljše razumevanje potreb naših ljubljenčkov je pomembno, da poznamo njihovo delovanje in zahteve.
Značilnosti posameznih prebavil
Ustna votlina
Če začnemo v ustni votlini, že na prvi pogled opazimo, da ima pes popolnoma drugačne zobe kot človek. So večji, ostri in nimajo ravnih površin za žvečenje ter mletje hrane. Ne opazimo pa, da lahko premika čeljusti le vertikalno in ne tudi horizontalno, kar mu žvečenje hrane tudi onemogoča. Od psa tako ne gre pričakovati, da bo svoje brikete zgrizel kot mi zgrizemo svojo hrano. Čeprav so psi mesojede živali pa so se skozi udomačitev skozi tisočletja nekoliko prilagodili. Medtem pa so mačke striktno mesojede živali. Mačja hrana mora tako v svoji sestavi vsebovati največji odstotek mesa.
Naslednja stvar, ki se prav tako neopazno razlikuje v ustih pa je količina amilaze (encima za prebavo škroba), ki se izloča s slino. V ustih vsejedih živali se je izloča več, kar nam (ljudem) omogoča, da delno prebavimo škrobnata živila že v ustih (sladkast okus, ki ga dobimo, če dobro preževečimo škrobnato živilo). V pasjih ustih in ustih ostalih mesojedcev pa je je zelo malo in škrob se prebavi slabše. Vseeno pa, v primerjavi z volkom, pes to sposobnost ima. To je tudi eden od razlogov, da moramo, če želimo psu postreči s škrobnato hrano, le to tudi dobro toplotno obdelati, da olajšamo prebavo, saj bo hrana “preskočila” razgradnjo v ustih.
Tudi jezik ni namenjen razporejanju hrane po ustih, kot pri ljudeh. Pes z njim lahko le liže in pije vodo, ne pa tudi prestavlja hrane po ustih.
Želodec
Enostavno lahko razložimo, da je želodec mesojede živali organ, ki hrano pripravi na nadaljno prebavo tako, da jo razkuži morebitnih patogenih bakterij (pes v naravi ne je svežega plena, kot npr mačke in dihurji, ampak mrhovino, ostanke, ki že fermentirajo, gnijejo in so gojišče bakterij). Temu služi zelo močna kislina v želodcu. Ta prav tako poskrbi za kosti, da se zmehčajo, morebitni ostri robovi otopijo in so pripravljene na prebavo. Pozor - pri toplotno obdelanih kosteh se to ne zgodi in so za prebavo neprimerne!
Slinavka
Slinavka ima v organizmu mesojede živali predvsem vlogo prebavljanja maščobe, ki mesojedcem služi kot vir energije - vsejedci se na energijo zanašamo tako na sladkor (škrob), kot na maščobo. S hranjenjem visoko škrobnate, predvsem sladke in sestavljene iz enostavnih ogljikovih hidratov, slinavko mesojede živali izčrpavamo. Rezultat je lahko vnetje slinavke (pankreatitis), ob obroku, bogatem s sicer psu popolnoma naravno in lahko prebavljivimi, maščobami. Prav tako pa se hitreje pojavi sladkorna bolezen, saj slinavka ne zmore več proizvajati zadostne količine inzulina.
Črevo
Pasje in mačje črevo je krajše in metabolizem hitrejši. Mesojede živali imajo krajšo življenjsko dobo od vsejedih. Hrana, ki jo mesojede živali uživajo (meso) je hitro pokvarljivo, hitro fermentira in razpade (kar se dogaja v tankem črevesju) ter je tako že kmalu pripravljena na absorpcijo skozi čreveno steno in se posledično hitreje prebavi, za to ne potrebuje toliko časa kot hrana rastlinskega izvora.
V debelem črevesju se ne dogaja več veliko, absorbirajo se elektroliti, sintetizirajo in absorbirajo se nekateri vitamini (predvsem B skupine) in fermentirajo preostali ogljikovi hidrati.
Posebnosti mačjega prebavnega sistema
Je pa seveda tudi v mačjem svetu nekaj posebnosti. Za razliko od psa je mačka veliko manj prilagojena na prebavo škroba. Pri mačkah je pomembno izpostaviti, da jedo svež plen in temu je prilagojena njihova potreba po pitju vode. Narava jih ne sili k pitju, kot psa, saj so s svežim plenom zaužile dovolj tekočine. Ko so se preselile v naša stanovanja, pa smo jim postregli z briketi, ki njihova telesa dehidrirajo, potreba po tekočini se sicer poveča, vendar mačka tega ne občuti. Rezultat so pogosta obolenja sečil. Lastnikom mačk tako pogosto svetujemo, da hranijo mačko tudi z mokro hrano, ki ji lahko primešajo žlico ali dve vode in že bodo močno pripomogli k hidraciji mačke.
