Bolezen je imenovana tudi mačji aids in je neozdravljiva virusna bolezen mačk ter lahko za mucka predstavlja veliko nevarnost. Virus je vrstno specifičen kar pomeni, da se z njim okužijo le mačke. Okužbo ali širjenje le-te lahko preprečite s tem, da mačka biva samo v stanovanju in nima prostih izhodov. Dvig imunske odpornosti ima izreden pomen pri lajšanju poteka te bolezni.
Mačji virus FIV deluje isto oz. zelo podobno kot humana različica HIV. Napada dve vrsti obrambnih celic ter slabša komunikacijo med njimi. Limfociti (CD4+) ki so zadolženi za prepoznavanje infekcije v telesu in sporočanje tega dalje, so “spremenjeni” in jih je vedno manj ter ne opravljajo več svojega dela. Tako so mačke vedno hitreje dovzetne za okužbe, ki bi jih sicer zlahka prenesle neprizadeto. Sprememba se dogaja počasi in dolgo traja, da so te bele krvničke tako zreducirane, da svoje naloge ne morejo več opravljati.
Klinična slika bolezni
Virus se prenaša s spolnim stikom, pretepi in včasih iz matere na mladiče. Okužena mama na mladiče prenese protitelesa in le ta do približno 6 meseca starosti lahko povzroči lažen pozitivni rezultat testa. Po 6 mesecu protitelesa izginejo, v kolikor virus ni prisoten.
S slino, kihanjem, ter “druženjem” se virus ne širi. Najbolj ogroženi za okužbo so nekastrirani samci, saj med njimi največkrat prihaja do pretepov za ozemlje. Notranje mačke niso ogrožene. Za virus obstaja cepivo, vendar je kljub temu okužba možna, samo cepivo pa lahko vpliva na lažen pozitivni rezultat testa.
Simptomi
Virus deluje počasi in je lahko v mačjem telesu neopažen več let. Ko se število belih krvničk dovolj spusti, opazimo znake kot so:
Povečane bezgavke
Vročina
Slabokrvnost
Hujšanje
Slab apetit
Grd kožuh
Driska
Vnete oči
Vnete dlesni in/ali ustna votlina
Pordela koža in/ali izguba dlake
Kihanje, izcedek iz nosa in oči
Zdravljenje
Zdravljenje je zgolj simptomatsko. Obolelim mačkam dajemo kvalitetno, hranljivo hrano ter skrbimo za čim boljši imunski sistem, da so obdobja med izbruhi čim daljša. Obolela mačka je dovzetna za vse okužbe, predvsem pa za okužbe dihal. Zato so pri takšnih mačkah pogosti prehladi in pljučnice. Pri ohranjanju dobrega imunskega sistema močno pomaga, da skrbimo za dobro prebavo mačke (probiotiki, prebiotiki) dodatki z L-lizinom (500mg/dan) za zmanjševanje vnetij ter C vitamin.
Mačke, ki so FIV pozitivne najkvalitetnejše živijo kot notranje muce, saj so tako najmanj izpostavljene okužbam in stresu ter tako najlažje vzdržujemo konstantno visok imunski sistem.
Preventiva in dodatna pomoč
Za okolje s čim manj stresa lahko poskrbimo tudi z mačjo meto, baldrijanom, kapljicami za pomiritev ali mačjimi feromoni ter podobnimi preparati, ki delujejo pomirjevalno. Hkrati pa s tem, ko mačko zadržimo v notranjosti, preprečimo, da bi s pretepanjem širila FIV na druge mačke.
Pri s FIV okuženi mački smo pozorni na vsako spremembo v mačjem obnašanju in zdravju, ter hitro odreagiramo z obiskom veterinarja. Pomembno je, da skrbimo za odlično zdravje zob! Zobne obloge povzročajo vnetja in so raj za bakterije, kar bo okuženemu mačku zelo škodilo in povzročalo pogoste zaplete.
Medtem ko hranjenje z domačo svežo surovo hrano, ki ni predhodno obdelana za okužene mačke ni primerno. Hranjenje s pripravljeno surovo ali domačo hrano, ki je zamrznjena 10 dni pri -18°C hrano pa je priporočljivo.
Virus FIV se ne prenaša na druge živalske vrste (tudi na ljudi ne). Okužba tako ni smrtna obsodba in okužena mačka lahko z virusom živi dolgo in kvalitetno življenje, to le pomeni, da moramo na mačko toliko bolj paziti in skrbeti za njeno dobro zdravje in počutje, hkrati pa preprečiti širjenje okužbe.